Je legalno, da postaviš večjo sončno elektrarno od dovoljene moči iz soglasja? Je mogoče namestiti dodatne panele in ohraniti soglasje za net metering?
Ponudniki pravijo, da je.
“Ko smo se odločali za sončno elektrarno, sem ponudnika vprašal, ali lahko namestimo dodatne panele, ki bi presegli dovoljeno moč. Rekel je, da ja, ampak da gre ta elektrika potem v nič, če je sam ne porabiš. Kasneje sem ugotovil, da je to sicer res, ampak omejitev poreže le vrhove, v razmerah, ki niso idealne, to pa je večino leta in večino dneva, pa proizvajaš več,” nam je povedal bralec. Postavljena sončna elektrarna mu sicer trenutno zadošča, a vseeno obžaluje, da ni na streho namestil več panelov, saj razmišljajo o toplotni črpalki in električnem avtu. Paneli so namreč poceni, na spletu se prodajajo po okrog sto evrov, medtem ko je projekt, druga oprema in montaža bistveno dražja.
“Po soglasju imajo lastniki sončnih elektrarn omejitev na oddajo električne energije v omrežje, nimajo pa omejitve na nazivno moč (velikost sončne elektrarne), ki se namesti oz. dogradi,” pravijo v Gen-I Sonce.
“Dograditev sončne elektrarne je tehnično izvedljiva in pogosto smiselna, saj omogoča optimizacijo proizvodnje električne energije glede na potrebe gospodinjstva ali objekta. Na strehi je lahko nameščena sončna elektrarna z večjo inštalirano močjo, kot je dovoljena moč oddajanja v omrežje, določena v soglasju. Na primer, elektrarna z inštalirano močjo 15 kW ali 16 kW je lahko omejena na 12 kW z uporabo ustreznega razsmernika ali omejevalnika moči, kar je skladno s soglasjem. Takšna ureditev je formalno in tehnično dovoljena, saj razsmernik zagotavlja, da v omrežje nikoli ne oddate več moči, kot je dovoljeno,” so nam pojasnili v podjetju SunContract.
Glavna razloga za namestitev večje inštalirane moči sta lastna poraba v času, ko se presežek proizvaja, ali pa želja, da se več energije proizvede v neoptimalnih pogojih.
“Sončne elektrarne ne delujejo vedno pri polni moči (npr. ob oblačnem vremenu ali v manj osončenih urah). Večja inštalirana moč zagotavlja, da elektrarna proizvede dovolj energije tudi v manj optimalnih pogojih, s čimer se zmanjša odvisnost od omrežja,” pravijo v podjetju SunContract. Povedano bolj po domače. Maksimalno proizvodnjo sončna elektrarna doseže le sredi dneva ob sončnih dneh, na primer od enih do štirih. Le v tem času bi v primeru, da ni lastne porabe, razsmernik “porezal” konico, bi pa dopoldne, popoldne, jeseni, spomladi in pozimi, ko teh konic ne bi bilo, elektrarna proizvajala več elektrike. Primer iz prakse: Proizvedli 50 odstotkov več elektrike Luka, ki je dogradil sončno elektrarno, je z nami delil izkušnjo iz prve roke. Najprej so na streho postavili manjšo elektrarno od dovoljene v soglasju. Nato so ogrevanje uredili s toplotno črpalko, kupili najprej en električni avto in nato še enega in kar naenkrat je bilo elektrike premalo. Ker imajo doma električarja, so dograditev opravili kar sami in na streho namestili dodatnih 21 panelov. Stari del je imel moč 14 kilovatov, dodali pa so še za devet kilovatov panelov na streho, ki gleda proti severovzhodu. Čeprav je seštevek moči panelov 23 kilovatov, takšne moči nikoli ne dosežejo, saj so paneli obrnjeni v različni smeri, dovoljeno moč v konicah presegajo le za približno štiri kilovate, takrat pa pogosto polnijo avto.
V treh mesecih, februarja, marca in aprila letos, smo proizvedli za 50 odstotkov več elektrike kot lani. Sosed, ki ni spreminjal velikosti sončne elektrarne, je imel v tem času za štiri odstotke nižjo proizvodnjo,” nam je povedal Luka. Gen-I Sonce in SunContract smo prosili za oceno, koliko več elektrike bi proizvedel nekdo, ki bi namesto 12 kilovatne elektrarne, kolikor mu dovoli soglasje, na streho namestil za 16 kilovatov panelov. “Elektrarna nazivne moči 12 kW s soglasjem z omejitvijo oddaje na 12 kW bi letno proizvedla okoli 14.000 kWh (predvidevamo, da gre za južno usmeritev strehe). Če pa bi imeli nameščeno 16 kW elektrarno pod enakimi pogoji (lokacija, usmeritev strehe, osončenost) je lahko le ta za 25-35 % višja. Proizvodnja je predvsem odvisna od dinamike porabe in sistema, ki optimizira delovanje elektrarne (namestitev “pametnega modula”). To lahko pomeni, da ob slabšem, oblačnem in zimskem času sistem dela z večjo močjo in takrat oddaja več lastne energije v omrežje,” so nam pojasnili v Gen-I Sonce. V SunContractu so z oceno nekoliko bolj previdni. “Če primerjamo elektrarno s 16 kW inštalirane moči in elektrarno z 12 kW, pri čemer obe omejuje razsmernik na 12 kW za oddajo v omrežje, je razlika v proizvodnji odvisna od pogojev delovanja in porabe na objektu. Teoretično bi 16 kW elektrarna brez omejitve proizvedla približno tretjino več energije. Vendar zaradi omejitve na 12 kW elektrarna s 16 kW ne bo vedno proizvajala polnih 16 kW. V optimalnih pogojih (npr. jasen dan), ko bi lahko proizvedla več kot 12 kW, bo razsmernik omejil proizvodnjo na 12 kW, kar pomeni, da se potencialna presežna energija (npr. 4 kW v določenih trenutkih) ne proizvede. V manj optimalnih pogojih (npr. oblačno vreme), ko elektrarna deluje pod polno zmogljivostjo, bo 16 kW elektrarna proizvedla več energije kot 12 kW elektrarna, saj bo še vedno dosegala višjo moč (npr. 8 kW namesto 6 kW). V povprečju lahko pričakujemo, da bo 16 kW elektrarna proizvedla približno 10–15 % več energije letno, odvisno od deleža časa, ko elektrarna ne dosega polne moči, in od lastne porabe objekta,” pa pravijo v podjetju SunContract. Ni nobene nevarnosti pregretja ali požara Kaj se zgodi v primeru, ko skupna moč preseže 12 kilovatov, kam gre ta presežna moč oziroma proizvedena energija, ki se ne sme oddati v omrežje? Ali lahko povzroči pregrevanje ali požar? “Presežna moč, ki presega dovoljeno omejitev (npr. 12 kW), se ne odda v omrežje, saj razsmernik ali omejevalnik moči avtomatsko prilagodi proizvodnjo elektrarne, da ne preseže določene meje. To pomeni, da elektrarna v trenutkih, ko bi lahko proizvedla več (npr. 15 kW), omeji delovanje na 12 kW. Presežna energija se ne proizvede in se ne shranjuje, razen če je nameščen baterijski hranilnik. Brez hranilnika se torej potencialna dodatna energija izgubi, saj sončni paneli preprosto ne pretvorijo vse razpoložljive sončne energije v električno,” pojasnjujejo v SunContract. “Omejevanje moči je tehnično pod nadzorom, zato ne prihaja do pregrevanja ali požara. Razsmerniki so zasnovani tako, da varno regulirajo delovanje in preprečujejo preobremenitev sistema. Distribucijski števec prav tako preprečuje oddajo presežne moči v omrežje, saj je nastavljen na največjo dovoljeno moč (npr. rahlo pod 12 kW, da se izogne prekinitvi). Sistem je torej varen in ne predstavlja tveganja za požar ali okvaro,” zagotavljajo.
Ko sončna elektrarna doseže največjo dovoljeno moč (npr. 12 kW glede na soglasje za priključitev), se sistem ne pregreva in tudi ne oddaja presežne energije v omrežje. Sistem tako sam optimizira delovanje in takrat onemogoči novo proizvodnjo energije. Ena od možnosti za obvladovanje oz. shranjevanje presežne energije pa je tudi vgradnja hranilnika energije. Tako se morebitna presežna energija shrani v hranilniku in porabi kasneje,” pojasnjujejo v Gen-I Sonce. Stroški dograditve niso majhni Na vprašanje, koliko znašajo stroški dograditve sončne elektrarne, nismo dobili konkretnega odgovora. “Stroški dograditve sončne elektrarne so odvisni od obsega nadgradnje, vendar so običajno sorazmerno višji kot pri gradnji nove elektrarne. Fiksni stroški (projektiranje, ogled, dokumentacija) so razmeroma visoki. Pomembno je tudi preveriti, ali je dograditev upravičena do subvencije Eko sklada (za moč, ki je skladna s soglasjem),” pravijo SunContract. “Strošek dograditve sončne elektrarne je odvisen od vrste in velikosti dograditve. Dogradimo lahko samo dodatne module ali pa module in hranilnik energije. Končni strošek dograditve s hranilnikom pa se lahko zniža zaradi državnih subvencij, ki so še na voljo,” pa pojasnjujejo v Gen-I Sonce. Na eni izmed ponudb tretjega ponudnika, ki jo je pred časom prejel sodelavec, smo našli ločeno naveden strošek izgradnje sončne elektrarne, ki je znašal 2.600 evrov (skupen znesek za sončno elektrarno pa 11.200 evrov). Ta znesek bi bil zelo verjetno podoben tudi v primeru dograditve.
Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/varcna-hisa/soncno-elektrarno-lahko-dogradis-brez-soglasja-441720 – www.zurnal24.si